Za strateško planiranje je značilno, da z njim povezane odločitve vplivajo na celotno organizacijo (njene cilje in politiko) in so povezane z daljšim časovnim obdobjem (nekaj let naprej). Pogosto se uporablja za označevanje ključnih večdimenzionalnih odločitev v organizacijah in sistemih vseh vrst, kar zahteva temeljito razumevanje verjetnih ali morebitnih prihodnjih situacij in tudi sposobnost uravnotežiti veliko število kontroliranih in nenadzorovanih parametrov.

​

Strateško planiranje je ključno pri opredeljevanju prihodnjega razvoja sistema, saj predstavlja osnovo tako za taktično (srednjeročno) kot za operativno (kratkoročno) planiranje. Pri tem je še posebej pomembno, da so strateški plani trajnostno naravnani.

 

Kot pogosto uporabljen način reševanja kompleksnih odločitvenih problemov z več kriteriji in več odločevalci se uporabljajo večkriterijski odločitveni modeli. Takšen način je primeren, saj se s tem zmanjša negotovost prihodnjih dogodkov, rešitev ali stanj, izboljša kakovost samih odločitev in blaži nasprotujoče si cilje in interese.