Trajnostni koncepti sodobnih poslovno tehnoloških logističnih sistemov ter njihova transformcija:
Trajnostni koncepti sodobnih poslovno tehnoloških logističnih sistemov ter njihova transformcija:
Trajnostni koncepti sodobnih poslovno tehnoloških logističnih sistemov ter njihova transformcija:
Laboratorij za trajnostno mobilnost in transport
Znanstvene objave
Člani laboratorija redno objavljamo ugotovitve raziskav. Naše objave se lahko spremljajo preko SICRIS baze, oziroma direktnih povezav. Te so za člane dostopne tukaj:
Povzetki pomembnejših objav
Naslov objave: A comparative analysis of voluntary in-vehicle distractions of drivers' visual attention
CVAHTE OJSTERŠEK, Tina, BABIĆ, Darko, AREH, Igor, BABIĆ, Dario, TOPOLŠEK, Darja. Transportation research. Part F, Traffic psychology and behaviour. 2023, vol. 97, str. 44-58, ISSN 1369-8478.
DOI: 10.1016/j.trf.2023.07.001.
Motnje pri vožnji, bodisi znotraj vozila ali zunaj njega, postajajo vedno večji problem, še posebej motnje, ki so prostovoljne narave in bi se jim lahko izognili, a kljub temu prevladujejo na naših cestah. V raziskavah je bila ugotovljena vrzel v pomanjkanju primerljivosti vplivov motenj znotraj vozila na vizualno pozornost voznikov. Članek predstavlja raziskavo o učinkih motenj znotraj vozila na vizualno pozornost voznikov, ki je bila izvedena z 23 udeleženci v resničnem okolju (testna steza) med normalnimi prometnimi pogoji. Vozniki so bili izpostavljeni 15 različnim motnjam znotraj vozila, vključno z uporabo mobilnega telefona (ročno in prostoročno), iskanjem predmetov znotraj vozila in upravljanjem ter nadzorovanjem različnih sistemov znotraj vozila. Vse motnje so povzročile pomembno zmanjšanje vizualne pozornosti na področja, povezana z vožnjo, vključno z nalogami, kot je nastavitev klimatske naprave ali radijske frekvence, ki običajno niso dojemane kot prekinitve. Dejansko je nastavitev klimatske naprave, navigacijskega sistema in radijske frekvence preusmerila vizualno pozornost za več kot 40 % celotnega trajanja naloge. Vse naloge so povzročile zmanjšanje raznolikosti smeri pogleda na vetrobransko steklo, kar kaže na pojav tunelskega vida, kar je bilo spet zelo izrazito tudi pri nalogah, ki običajno niso dojemane kot zelo moteče, na primer pri prilagajanju stranskih ogledal. Rezultati torej kažejo, da lahko naloge znotraj vozila, ki so prostovoljne narave, pomembno vplivajo na vizualno pozornost voznikov, in to ni omejeno samo na uporabo mobilnega telefona in zabavnih sistemov.
Naslov objave: Using the scanners and drone for comparison of point cloud accuracy at traffic accident analysis
KAMNIK, Rok, NEKREP, Matjaž P., TOPOLŠEK, Darja. Accident analysis and prevention. 2020, vol. 135, str. 1-9. ISSN 0001-4575
DOI: 10.1016/j.aap.2019.105391
Namen članka je opisati, primerjati in analizirati uporabljena orodja, potreben čas in natančnost zbranih podatkov, skic, 3D modelov in izboljšati izluščene informacije o nesreči. Izvedene so bile preproste skice in meritve z merilnim trakom. Uporabljene so bile tudi kompleksne 3D meritve in 3D modeliranje prizorišča z uporabo terestričnih laserskih skenerjev (TLS) in tehnologije brezpilotnih letalnikov (UAV). Klasično policijsko delo pri obravnavanju simulirane prometne nesreče je bilo primerjano s skicami, pridobljenimi iz 3D modelov, ki so jih izdelali Riegl VZ-400i 3D, Faro Focus S70, Geoslam ZebRevo 3D TLS in brezpilotni letalnik Topcon Falcon 8. Za 3D modeliranje so bili pridobljeni ortofoto posnetki z brezpilotnih letalnikov in točkovni oblaki. 3D modeli so bili grafično primerjani v programski opremi CloudCompare. Skice so bile izdelane za vsako metodo merjenja in njihove natančnosti so bile medsebojno primerjane. Grafična natančnost razdalj pri meritvah prizorišča je segala do 17 cm v primerjavi s policijsko meritvijo, vendar v najbolj grobem točkovnem oblaku. Povprečna absolutna razlika v primerjanih razdaljah znaša do 6 cm. Kot je bilo pričakovano, več točk v oblaku pomeni boljši 3D model in lažjo analizo. Opazno je zmanjšanje potrebnega časa za zbiranje podatkov o prizorišču nesreče. Pridobljen 3D model je trajen arhiv prizorišča prometne nesreče. Iz podatkovnega kadra se lahko naknadno pridobijo tako vizualne kot dimenzijske informacije.
Naslov objave: Influence of drivers' visual and cognitive attention on their perception of changes in the traffic environment
CVAHTE OJSTERŠEK, Tina, TOPOLŠEK, Darja. European transport research review. 2019, vol. 11, no. 45, str. 1-9, ISSN 1866-8887. DOI: 10.1186/s12544-019-0384-2
Vozniki se med vožnjo srečujejo z mnogimi elementi, ki zahtevajo njihovo pozornost. Sedanja raziskava se osredotoča na izbrane vizualne in kognitivne motnje, s katerimi se voznik sooča, in na njihov vpliv na zaznavanje sprememb v prometnem okolju. Za določitev elementov, ki pritegnejo največ vizualnih in kognitivnih motenj, so bili uporabljeni podatki o samoevalvaciji voznikov. Zgrajen konceptualni model je bil analiziran z uporabo raziskovalne faktorske analize (EFA), potrditvene faktorske analize (CFA) in modeliranja strukturnih enačb (SEM). Glavne ugotovitve kažejo, da razmišljanje o osebnih problemih, opravilih in opravkih kot tudi oglasi ob cesti na kognitivni strani ter opazovanje oglasov in naravnega okolja na vizualni strani predstavljajo najbolj negativen vpliv na voznikovo zaznavanje ključnih sprememb v prometnem okolju. Po drugi strani pa vozniki, ki vizualno osredotočajo na prometne znake in pešce ter razmišljajo o hitrosti vožnje, prometnih pravilih in drugih udeležencih v prometu, pogosteje opazijo ključne spremembe v prometnem okolju.
Naslov objave: Eye tracking use in researching driver distraction : a scientometric and qualitative literature review approach
CVAHTE OJSTERŠEK, Tina, TOPOLŠEK, Darja. Journal of eye movement research. 2019, vol. 12, no. 3, str. 1-30, ISSN 1995-8692. DOI: 10.16910/jemr.12.3.5.
Številni dejavniki vplivajo na varnost v cestnem prometu, vendar raziskave nenehno kažejo, da so vozniki glavni vzrok za kritične situacije, ki bi lahko potencialno privedle do prometne nesreče. Vizualne informacije so ključni del vhodnih informacij v procesu vožnje; zato lahko motnje izrazite vizualne pozornosti potencialno močno vplivajo na varnost vožnje. Sodobna tehnologija sledenja pogledu omogoča raziskovalcem natančen vpogled v smer in gibanje voznikovega pogleda med različnimi motnjami. Ker gre za razvijajoče se in trenutno zelo relevantno področje raziskovanja varnosti v cestnem prometu, si predstavljena študija prizadeva analizirati trenutno stanje raziskovalnega področja in najbolj relevantne publikacije, ki za raziskovanje motenj voznikove vizualne pozornosti uporabljajo tehnologijo sledenja pogledu. Z uporabo scientometrije in kvalitativnega pregleda 139 identificiranih publikacij, ki ustrezajo kriterijem vključitve, so rezultati razkrili trenutno širitev raziskovalnega področja. Ozko raziskovalno področje je interdisciplinarno po svoji naravi, kar dokazuje razpršenost virov objav in raziskovalnih spremenljivk. Glavne identificirane vrzeli v raziskavah so izvajanje raziskav v realnih pogojih, vključevanje širšega nabora motenj, večje število udeležencev in povečanje interdisciplinarnosti področja z več sodelovanja avtorjev zunaj njihovih primarnih mrež soavtorstva.
Naslov objave: Requirements for establishing energy hubs : practical perspective
HAMMAD, Mahmoud A., EL GAZZAR, Sara, JEREB, Borut, STERNAD, Marjan. Amfiteatru economic. Aug. 2023, vol. 25, issue 64, str. 798-812, ISSN 1582-9146.
DOI: 10.24818/EA/2023/64/798
Globalno gospodarstvo se je šele začelo krepiti po koncu pandemije COVID-19, ko je bilo zaradi vojne med Rusijo in Ukrajino pahnjeno v novo krizo. Vojna je poslabšala problem oskrbe z energijo s povzročanjem pomanjkanja energetskih dobav za EU in druge države, kar vpliva na kakovost življenja. Posledično je postavitev energetskih vozlišč za zbiranje, obdelavo, shranjevanje in prenos energetskih virov med proizvajalčevimi in potrošniškimi državami postala nujna za učinkovito upravljanje z energetskimi dobavami. Pretekle študije še niso obravnavale zahtev za vzpostavitev energetskih vozlišč iz praktičnega vidika, zato članek raziskuje zahteve za ustanovitev energetskih vozlišč, zlasti za nafto in plin. Raziskovalci so izvedli 13 polstrukturiranih intervjujev z različnimi deležniki na področju energije. Z uporabo SWOT analize smo ocenili trenutno stanje globalnega trga nafte in plina ter identificirali glavne praktične zahteve za vzpostavitev energetskih vozlišč skupaj z elementi za implementacijo. Poleg tega je članek izpostavil najbolj pereča praktična vprašanja, s katerimi se sooča vzpostavitev energetskih središč. Nazadnje je članek predstavil celovit praktičen okvir na podlagi pogledov strokovnjakov iz industrije, ki naj bi pomagal pri vzpostavitvi energetskih vozlišč. Okvir nudi možen vodnik za države pri vzpostavitvi energetskih vozlišč na osnovi glavnih zahtev, izpostavljenih v tej študiji. Lahko tudi izboljša raznolikost, fleksibilnost in varnost energetske oskrbe, zlasti za države, ki se zanašajo na enega dobavitelja, kot je EU.
Naslov objave: A conceptual framework to establish and operate a global logistics energy hub
HAMMAD, Mahmoud A., EL GAZZAR, Sara, STERNAD, Marjan. Sustainability. 2021, vol. 13, iss. 19, str. [1]-27, ISSN 2071-1050.
DOI: 10.3390/su131910976
Države, ki porabljajo energijo, so prizadete zaradi ovir v dobavi ali sporov, ki se lahko pojavijo na poti tranzita energije. Zato lahko prisotnost globalnega logističnega vozlišča za energijo, ki deluje kot povezovalni most med državami, ki dobavljajo energijo, in državami, ki energijo porabljajo, premaga take težave, podpira trajnostni pretok energije in doseže celotno operativno učinkovitost verige oskrbe z energijo. Vendar je vzpostavitev globalnega energetskega vozlišča zapletena zadeva, še posebej v odsotnosti jasnega pristopa za to. Z izvedbo sistemskega pregleda literature 36 člankov v preteklih dveh desetletjih smo identificirali ključne določilne dejavnike za vsakega igralca v verigi oskrbe z energijo in predlagali vodilni in integrirani konceptualni okvir za vzpostavitev in upravljanje globalnega logističnega vozlišča za energijo, s posebnim poudarkom na nafti in plinu. Ta članek prispeva k znanju s tem, da zagotavlja celovit pregled, usmerjen na energetska vozlišča z logističnega vidika, saj so prejšnje študije obravnavale energetska vozlišča z drugih perspektiv, kot so politična, pravna in varnostna, medtem ko logistična perspektiva ni bila celovito obravnavana. Poleg tega se lahko predlagani okvir nato uporabi za nadaljnje raziskovalce za razvoj uspešnosti energetskih vozlišč. Praktično lahko ta okvir uporabimo za identifikacijo zahtev, potrebnih za državo, da postane globalno energetsko vozlišče.
Naslov objave: The holistic approach to urban mobility planning with a modified focus group, SWOT, and fuzzy analytical hierarchical process
KRAMAR, Uroš, DRAGAN, Dejan, TOPOLŠEK, Darja. Sustainability. 2019, vol. 11, iss. 23, str. [1]-29, ISSN 2071-1050.
DOI: 10.3390/su11236599
Sistem urbane mobilnosti je pomemben dejavnik družbenega razvoja in ga je zato treba obravnavati na način, ki omogoča uravnotežen trajnostni razvoj. Namen te raziskave je bil predstaviti nov celostni pristop k načrtovanju sistema urbane mobilnosti (SUM), ki vključuje strateški proces odločanja z obsežnim vključevanjem različnih deležnikov. V ta namen je bil ustvarjen inovativen model z združitvijo metode fokusnih skupin (FS) z nominalska tehnika skupine (NTS), analiza SWOT (Strengths, Weaknesses, Opportunities, and Threats) in meglena analitična hierarhična metoda (MAHM). Megleni pristop je bil izbran zaradi svoje sposobnosti vključevanja netočnih in nejasnih informacij ter zaradi realističnejšega procesa odločanja v SUM. Skladno s tem je bil cilj članka predlagati novo razvit model, ki bo (ob upoštevanju integracije različnih podsistemov urbane mobilnosti) omogočil zaznavanje, identifikacijo in razvrščanje ključnih prioritet, potrebnih za bolj celostni pristop k načrtovanju SUM. Rezultati so razkrili, da razvit integriran model omogoča razvrščanje pridobljenih področij po prioritetah, kar nadalje omogoča razvoj scenarijev. Poleg tega model omogoča boljše razumevanje, kako iskati kompromise, ko se soočamo z odločanjem, ki temelji na več kriterijih, in usklajevanjem pogosto nasprotujočih si ciljev. Nov integriran model urbane mobilnosti, kot je tukaj predlagan, je bil uspešno preizkušen tudi v realnih aplikacijah, kar dokazuje njegov potencial za uporabo pri načrtovanju trajnostne urbane mobilnosti na celosten način.
Naslov objave: Drone last mile delivery : an assessment of the viable market and security potential of drone delivery.
GROFELNIK, Igor, GODNOV, Uroš, STERNAD, Marjan.Ekonomski vjesnik : časopis Ekonomskog fakulteta Osijek. 2022, vol. 35, no.2, str. 337-352, ISSN 0353-359X.
DOI: 10.51680/ev.35.2.8
Članek vključuje pregled literature na področju dronov, tehnologije dronov, možne implementacije v konceptu zadnje milje, zakonodaje, primernosti tehnologije na področju varnosti, vremenskih razmer, družbene sprejemljivosti in se kasneje osredotoča na preverjanje možne implementacije dronov glede na zastavljene parametre. Rezultati prikazujejo oceno možne implementacije dronov na podlagi analize pridobljenih podatkov in intervjujev. Določili smo realistično oceno potenciala dostavnih dronov, v katero smo vključili več vitalnih vidikov, potrebnih za implementacijo. Ugotovljeno je bilo, da trenutna tehnologija še ni povsem ustrezna in so potrebna tudi pomembna tehnološka izboljšanja.
