Opis projekta:

Varnost v cestnem prometu je resen družbeni problem, saj v prometnih nesrečah vsako leto umre več kot 1,3 milijona ljudi. Poleg tega pa med 20 in 50 milijonov udeležencev cestnih prometnih nesreč utrpi nesmrtne poškodbe, mnogi pa postanejo invalidi [1]. Prometne nesreče predstavljajo velik družbeni problem tudi v EU, saj je lani v prometnih nesrečah umrlo približno 20.600 ljudi, kar je 3 % več kot leta 2021 [2]. Vse te prometne nesreče in njihove posledice pa vplivajo tudi na blaginjo družbe in povzročajo stroške urgentnih služb, zdravstvene oskrbe in človeško žalost.
Zato je varnost v cestnem prometu ena ključnih usmeritev Evropske komisije, ki vsakih deset let sprejme nov evropski akcijski program za varnost v cestnem prometu. Glavna naloga programa je zmanjšati število smrtnih žrtev na cestah EU in spodbujati države članice EU, naj zagotovijo, da bodo njihovi sistemi, med drugim, spodbujali ali celo zahtevali rehabilitacijske programe (npr. obvezno usposabljanje za ozaveščanje o prometnih tveganjih) [3].
Usposabljanje in izobraževanje sta dva pomembna stebra strategij varnosti cestnega prometa in tudi ena izmed rešitev za povečanje varnosti. Skoraj v vseh državah sveta je izobraževanje o varnosti v cestnem prometu v določeni meri del formalnega izobraževalnega sistema. Je tudi sestavni del pobud, programov in dejavnosti izven formalnega izobraževanja. Čeprav obstaja veliko izobraževalnih programov o varnosti v cestnem prometu, je število tistih, ki jim sledi podrobna evalvacija, precej omejeno [6].
V skladu z Zakonom o voznikih (ZVoz-1) se v Sloveniji izvajata dva pomembna pristopa oziroma programa, katerih cilj je izboljšati varno vožnjo. Prvi je program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, ki je obvezen za osebe, katerih vozniško dovoljenje je bilo preklicano zaradi kazenskih točk, razen za prekrške vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi. Prav tako se programa mora udeležiti oseba, kateri je prenehala veljavnost vozniškega dovoljenja. Imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja pa se lahko prostovoljno udeleži programa, če je bil pravnomočno kaznovan za prekršek s štirimi ali več kazenskimi točkami, vendar ni prejel več kot 17 kazenskih točk (ali več kot šest kazenskih točk za voznike začetnike) zaradi prekrškov z vožnjo pod vplivom alkohola, drog ali drugih psihoaktivnih snovi. Potem pa se izvajajo še rehabilitacijski programi, namenjeni osebam, ki jim je bilo preklicano vozniško dovoljenje zaradi vožnje pod vplivom alkohola, drog ali zavrnitve testiranja. Sodišče določi enega od treh programov: edukacijske delavnice o varnosti cestnega prometa, psihosocialne delavnice ali programe zdravljenja odvisnosti. Kakšna je učinkovitost različnih oblik usposabljanj in izobraževanj, pa je težko oceniti, predvsem če se evalvacija izvaja na kratkoročni bazi. Obstajajo t. i. »trdi kriteriji« ocenjevanja, ki predstavljajo stopnjo recidivizma (nagnjenje k ponavljanju dejanj) udeležencev programa, in »mehki kriteriji«, ki temeljijo na merjenju spremembe stališč in vedenja poleg ponovno storjenih prekrškov. Izpostavljen problem tega projekta izhaja iz zavedanja težavnosti ocenjevanja učinkovitosti raznovrstnih programov in se usmerja na zapolnitev raziskovalne vrzeli ugotavljanja učinkovitosti rehabilitacijskih programov in programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo.

​

Bibliografija

[1] WHO, „Road traffic injuries,“ 20 junij 2022. [Elektronski]. Available: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/road-traffic-injuries.

[2] European Commission, „Road safety in the EU,“ 21 februar 2023. [Elektronski]. Available: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_23_953.

[3] W. Wijnen, W. Weijermars, A. Schoeters, W. van den Berghe, R. Bauer, L. Carnis, R. Elvik in H. Martensen, „An analysis of official road crash cost estimates in European countries,“ Safety Science, Izv. 113, pp. 318-327, 2019.

[4] A. Schützenhöfer in D. Krainz, „Auswirkungen von Driver ImprovementMaßnahmen auf die Legalbewährung,“ Zeitschrift für Verkehrsrecht, Izv. 4, pp. 138-143, 1999.

[5] European Transport Safety Council (ETSC), „5th EU Road Safety Action Programme 2020-2030,“ European Transport Safety Council, Brussels, 2018.

[6] P. Elslande, C. Naing in R. Engel, „Analyzing Human Factors in Road Accidents,“ TRACE WP5 Summary Report, 2008.

[7] N. Dragutinovic in D. Twisk , „The effectiveness of road safety education,“ SWOW Institute for Road Safety Research, Leidschendam, 2006.[8] E. Keskinen, „Why young drivers have more accidents?,“ v Reports from the First Interdisciplinary Conference of Young Drivers, Bergisch Gladbach, 1994

 

Cilji projekta:
Osrednji cilj projekta je pripraviti evalvacijo obstoječih rehabilitacijskih programov in priporočila za njihovo izboljšanje, kar lahko pomembno pripomore k izboljšanju prometne varnosti na podlagi bolj učinkovitih rehabilitacijskih programov in s pozitivnim vplivom na rizične voznike. Cilji, ki sledijo iz tega, pa so naslednji:

• C1. Proučiti obstoječe rehabilitacijske ali izobraževalne programe v tujih praksah.

• C2. Analizirati sistem napotitve na rehabilitacijske programe in program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo v sklopu rehabilitacije.

• C3. Proučiti postopek o ugotovljenem prekršku, izreku ukrepa oz. sklepih s strani sodišč, razvrstitvi v posamezne rehabilitacijske programe, izvajanju kontrolnih zdravniških pregledov ter izvajanju rehabilitacijskih programov in poteka pogojne dobe.

• C4. Ugotoviti število udeležencev po vrsti programa in zakonitosti značilnosti kršiteljev udeležencev rehabilitacijskih programov (starost, spol, vozniško dovoljenje, predhodni prekrški, stopnja alkoholiziranosti ali prisotnost drog oz. prekoračitve hitrosti in drugi pomembni podatki).

• C5. Preveriti, ali so udeleženci ponovili že storjeni prekršek, zaradi katerega so se morali udeležiti rehabilitacijskega programa, in ali so po zaključku programa povzročili kakšno prometno nesrečo.

• C6. Proučiti mnenje udeležencev glede same izvedbe in vsebine rehabilitacijskih programov.

• C7. Preveriti, kakšno je stališče udeležencev rehabilitacijskih programov v zvezi s pitjem alkohola oz. uživanjem drog v povezavi z vožnjo ali stališče do prehitre vožnje.

• C8. Preveriti, kakšen bi bil po mnenju udeležencev rehabilitacijskih programov najbolj ustrezen ukrep za osebe, ki jim je bilo zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali drugih prepovedanih substanc izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

• C9. Preveriti mnenja izvajalcev programov in odgovornih na Javni agenciji za varnost prometa RS o prednostih, slabostih in učinkovitosti programov ter uporabljenih pristopov. 

• C10. Izvesti Driver Behaviour Questionnaire za analiziranje vedenja udeležencev programov in na osnovi tega proučiti verjetnost, da je ali bo določen voznik oziroma udeleženec programa naredil prekršek.

• C11. Ugotoviti, ali so rehabilitacijski programi učinkoviti do mere, da se to dejansko odrazi na vedenju in stališčih posameznikov po zaključenih programih.

• C12. Združiti ugotovljene značilnosti in učinke rehabilitacijskih programov ter pripraviti smernice za nadgradnjo in izboljšanje programov.

​

Delovni svežnji projekta:

Izvajanje projekta bo organizirano po naslednjih delovnih svežnjih (DS).

• DS1: Analiza trenutnega stanja rehabilitacijskih programov v širšem okolju in njihova učinkovitost:

  • Aktivnost 1.1: Sistematično zbiranje in proučevanje obstoječih rehabilitacijskih programov in programov dodatnih usposabljanj za varno vožnjo v tujem okolju. 

  • Aktivnost 1.2: Sistematsko zbiranje in prikaz ugotovitev obstoječih evalvacij učinkovitosti programov. 

  • Aktivnost 1.3: Sistem napotitve in procesa izvajanja programov v Sloveniji. 

  • Aktivnost 1.4: Uskladitev poteka aktivnosti z deležniki. 

• DS2: Ugotavljanje stališča udeležencev in izvajalcev programov glede samih programov: 

  • Aktivnost 2.1: Pridobivanje in analiziranje mnenj, stališč in vedenja udeležencev programov.

  • Aktivnost 2.2: Delavnice z izvajalci programa in odgovornimi za program na AVP 

• DS3: Ugotavljanje značilnosti udeležencev po posameznem programu:

  • Aktivnost 3.1: Določitev značilnosti udeležencev po vrsti programa. 

  • Aktivnost 3.2: Analiza recidivizma pri udeležencih programa. 

• DS4: Evalvacija učinkovitosti programov: Evalvacija učinkovitosti programov bo obsegala ugotovitve predhodnih aktivnosti in podala skupne zaključke.

• DS5: Projektno vodenje in diseminacija

​

Časovnica:

Projekt bo trajal 24 mesecev. Po fazah in aktivnostih bo razdeljen, kot je opisano v nadaljevanju.

Prvi delovni sklop, DS1, se bo pričel takoj, torej v M1, in bo trajal do M4. Znotraj DS1 se bodo aktivnost A1.1, A1.2 in A1.3 začele v M1 in bodo potekale vzporedno do M3, saj gre za začetne usmeritvene aktivnosti. Na podlagi proučevanega se bo v M4 izvedla še A1.4, ki je predpogoj za uspešno nadaljnje izvajanje projekta.

DS2 se bo pričel v M5 in bo trajal do M22. Na pričetku se bo v sklopu A2.1 v M5 pripravilo gradivo za anketiranje s ciljem, da se v M6 začne izvajati anketiranje udeležencev na vseh rehabilitacijskih programih, ki se bo izvajalo vse do M18. Po predvidoma dveh mesecih anketiranja oziroma ko bo pridobljen dovolj velik osnovni vzorec, se bo izvedla začetna analiza rezultatov (predvidoma v M9). Udeleženi, ki bodo izpolnili anketo do te časovne točke, bodo osnova za srednjeročno evalvacijo, ki se bo pričela izvajati po preteku 10 do 12 mesecev od njihove udeležbe na rehabilitacijskem programu, torej predvidoma v M18. V M21 bo zbiranje podatkov iz anket za kratkoročno in srednjeročno evalvacijo ustavljeno, zbrani podatki bodo analizirani do konca M22. Aktivnost A2.2 bo potekala vzporedno z začetkom A2.1, saj gre tudi tu za zbiranje osnovnega nabora vhodnih informacij. Izvedba delavnic bo načrtovana v M6, nato pa se bo v M8 izvedla prva delavnica. V odvisnosti od obsega vključenih in identificiranih problematik se bodo izvedle še 2 do 4 delavnice z različnimi skupinami deležnikov, med M10 in M12. V časovnem obdobju, ko bo v DS2 potekalo anketiranje brez dodatnih aktivnosti, bo izveden

DS3. Aktivnosti A3.1 in A3.2 bosta potekali vzporedno od M13 do M16. Ko bodo zbrani vsi vhodni podatki, se bo začel še

DS4, ki bo potekal od M21 do M24.

V sklopu projektnega vodenja in diseminacije rezultatov DS5, ki bo tekel celotno trajanje projekta, torej od M1 do M24. V M1 bodo izvedene pripravljalne aktivnosti, torej pričetek A5.1 in A5.2. Diseminacija, ki je vključena v A5.1, bo potekala predvsem ob večjih mejnikih projekta, vendar najmanj vsake 6 mesecev. Poročanje, torej A5.3, bo potekalo v skladu z zastavljeno časovnico poročanja s strani ARRS.